Spletna stran mora po GDPR urediti štiri stvari: privolitev za piškotke, ki niso nujni, obrazce, ki zbirajo le potrebne podatke, prijave na e-novice z dokazljivo privolitvijo in razumljivo politiko zasebnosti. Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR) se uporablja od 25. maja 2018, v Sloveniji jo od 26. januarja 2023 dopolnjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), piškotke pa ureja Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2).
Kaj sploh je GDPR?
GDPR (Uredba (EU) 2016/679) je evropska uredba o varstvu osebnih podatkov in velja neposredno v vseh državah EU. Za spletno stran je pomembna, ker stran zbira osebne podatke prek obrazcev, piškotkov in analitike.
GDPR ima izjemen vpliv tudi na vašo spletno stran
Iz posebnega člena zakona GDPR lahko razberemo, da zakon obravnava tudi spletne identifikatorje in podatke o lokaciji kot osebne podatke. Ob tem zahteva, da se zaščitijo na povsem enak način kot drugi identifikatorji. Izjemnega pomena za vas je to, da so tako imenovani piškotki vključeni v obseg spletnih identifikatorjev. Prav tako tudi IP naslov računalnika ali pa GPS podatki vašega mobilnega telefona.
Od 25. maja 2018 morate torej v celoti izpolnjevati zahteve GDPR uredbe in povsem prilagoditi politiko v povezavi z uporabo piškotkov
Ali nova zakonodaja narekuje, kako to storimo v praksi?
Verjetno veste, da so navodila GDPR do neke mere povsem jasna. Potrebna pa bo tudi privolitev, ki jo novi zakon izjemno zaostruje. Privolitev za uporabo osebnih podatkov je na bazi prostovoljstva. Obenem pa mora biti privolitev izražena ne samo prostovoljno, ampak tudi konkretno in nedvoumno.
Prošnja za privolitev mora biti napisana jasno in preprosto (7. člen GDPR). Vnaprej označeno okence ni privolitev (uvodna izjava 32).
Uredba GDPR nas tudi opozarja, da v primeru večnamenske uporabe potrebujemo privolitev osebnih podatkov za vsako uporabo posebej. To je izjemnega pomena.
Kako torej pripraviti spletno stran, ki bo povsem zadovoljevala uredbo GDPR?
Seveda se ob vseh členih zakona vprašamo, kako naj se zadeve v povezavi s spletno stranjo lotimo tudi v praksi. V nadaljevanju vam ravno zato navajamo nekaj najbolj pogostih spletnih praks pridobivanja osebnih podatkov. To, kar je potrebno izvajati po 25. maju 2018.
Google analitika oziroma sledenje obiskovalcem
Najprej moramo vedeti, da se brskanje po spletni strani ne šteje kot soglasje za uporabo spletnih podatkov. Ko bo naša stran prvič obiskana, bo potrebno uporabniku prikazati posebno polje za privolitev. Tako privolitev bo potrebno tudi posebej zabeležiti. Prav tako morate uporabniku omogočiti, da svojo odločitev spremeni kadar koli to želi. Piškotke v Sloveniji ureja 225. člen ZEKom-2, nadzira pa jih Informacijski pooblaščenec. Brez privolitve so dovoljeni le piškotki, nujni za prenos sporočila ali za storitev, ki jo je obiskovalec izrecno zahteval (košarica, prijava, izbira jezika). Globe za kršitve so od 200 do 1.000 evrov za manjšo pravno osebo ali samostojnega podjetnika in od 1.000 do 20.000 evrov za srednjo ali veliko družbo.
Obrazec za piškotke, ki je skladen z GDPR
Obrazec za piškotek, ki je popolnoma skladen z GDPR, mora nujno vsebovati seznam namenov, za katere se bodo uporabljali podatki osebne narave ter od uporabnika je nujno potrebno zahtevati tudi soglasje. Pri tem ne smemo zanemariti tudi povezave do našega pravilnika o zasebnosti. V njem mora biti v povsem ljudskem (preprostem in ne v pravnem) jeziku utemeljeno, zakaj se bodo uporabljali osebni podatki in tudi, kako se bodo v prihodnje obdelovali.
Nastavitev brskalnika in GDPR
Nastavitve brskalnika ne štejejo za privolitev. Informacijski pooblaščenec pravi, da noben brskalnik še ni dovolj razvit, da bi iz njegovih nastavitev lahko sklepali na veljavno privolitev. Pasica s privolitvijo je zato potrebna tudi, če ima obiskovalec piškotke v brskalniku dovoljene.
Vsak namen potrebuje svojo privolitev
Spletne strani, za katere je značilno, da uporabljajo različne piškotke, ki so namenjeni različnim namenom, bodo nujno potrebovale za vsak namen svojo privolitev. Za vsak namen uporabe je torej potrebno narediti okence, ki ga morajo uporabniki posebej pritrditi.
Kako je z možnostjo preklica privolitve?
Uporabnik oziroma obiskovalec mora imeti v vsakem momentu možnost, da lahko prekliče svoje privolitve. Ta mora biti povsem tako enostavna in hitra kot privolitev. To lahko naredimo s pomočjo dodelitve tako imenovanega Opt Out piškotka. Z njim obiskovalcu blokiramo prav vse piškotke ali tiste, ki jih je on sam izbral.
Kako pa je z urejanjem prijav na e-obvestila?
Verjetno je to eno od najbolj pogostih vprašanj, ki se pojavlja v povezavi z vašim poslovanjem. Zanima vas predvsem, kako urediti prijave na tako imenovana e-obvestila. Ponovno je najbolj pomembna jasna privolitev, in sicer z aktivnim dejanjem uporabnika. To v praksi pomeni klik na potrditev. Poleg je potrebno tudi jasno pojasnilo, zakaj podatke potrebujemo in tudi, kako jih bomo obdelovali in prav tako skrbeli za njihovo popolno varnost. Privolitev, ki jo da uporabnik, je nujno potrebno shraniti do njegovega preklica. Svetujemo vam, da si zabeležite točen čas njegove privolitve, IP naslov in tudi vir privolitve.
V praksi to pomeni, da več kot si boste zabeležili, večja je verjetnost, da boste sebe bolje zaščitili. Predvsem v primeru, če vam bo uporabnik v prihodnosti dejal, da vam svoje privolitve ni podal.
Kako pa je s potrjevanjem privolitve? Je obvezno?
V uredbi GDPR prav nikjer ni moč zaslediti, da je potrebno potrjevanje privolitve. Kljub temu vam svetujemo, da poskrbite za dvojno potrditev. Tako se boste na najlažji način izognili vsem morebitnim nevšečnostim. Če boste imeli dvojno potrditev, ste lahko povsem mirni ter prepričani, da se je uporabnik v resnici prijavil sam in da njegovega naslova e-pošte ni vpisala povsem druga oseba.
Kako pa je v primeru službenega e-poštnega naslova? Prav tako potrebujemo privolitev?
Zavedati se moramo, da za prav vsak e-mail nujno potrebujemo privolitev, seveda če gre za povezovanje z drugo osebo. To pomeni, da je privolitev nujno potrebna tako za zasebni kot tudi službeni e-mail. Izjemna pri tem je samo info@ ter še nekateri podobni naslovi. Tu namreč ni povezave z določeno osebo.
GDPR ter obstoječa mailing lista
Če ste seznam z vašimi prejemniki zbrali po načinu, ki ga določa omenjena uredba, potem ste lahko povsem mirni. V nasprotnem primeru boste vsekakor primorani privolitve pridobivati povsem na novo. V tem primeru je najbolje, da uredite ustrezne privolitve, ki jih kasneje pošljete uporabnikom, ki so že prijavljeni na vašo mailing listo. Če pridobite ustrezno privolitev, jo morate nato shraniti in dodati porabnikov e-mail naslov na vaš seznam prejemnikov obvestil. Naslove uporabnikov, za katere niste prejeli ustrezne potrditve, pa je potrebno za vedno izbrisati. Pri tem vas opozarjamo, da nikakor ne pošiljajte prošenj za soglasja na e-naslove, za katere niste povsem prepričani, da so na vašem seznamu prostovoljno. V takem primeru bi vas zlahka lahko doletela visoka kazen.
Spletne trgovine in GDPR
Pooblaščeno osebo za varstvo podatkov (DPO) mora imenovati javni sektor in podjetje, katerega temeljna dejavnost je redno in sistematično spremljanje posameznikov v velikem obsegu ali obsežna obdelava posebnih vrst podatkov (37. člen GDPR). Spletna trgovina jo potrebuje, kadar je profiliranje kupcev v velikem obsegu njena temeljna dejavnost; ali to velja za vas, presodi pravnik.
Obdelava osebnih podatkov v spletni trgovini
V nadaljevanju vam predstavljamo, kaj sploh pomeni obdelovati podatke v vaši spletni trgovini.
Za profiliranje osebnih podatkov se štejejo programi zvestobe, prav tako tudi personalizirano ponujanje povezanih produktov.
DPO ter njeno delo
DPO je oseba, ki v podjetju in tudi sicer skrbi za nadzor, rabo osebnih podatkov ter implementacijo. Lahko je to oseba, ki je že zaposlena v nekem podjetju, če ima vse potrebne pogoje, ali pa neka zunanja oseba.
Pomembno je predvsem, da spoštujemo pravice posameznika
Namen uredbe GDPR je tudi spreminjati odnose med ponudniki storitev/izdelkov in uporabnikov. Obenem tudi uvaja seznam vseh pravic, ki se nanašajo na posameznika, na katerega se nanašajo podatki. Pri tem je najbolj pomembno, da pravice upoštevajo tako obdelovalci kot tudi zbiralci osebnih podatkov.
Pri izdelavi spletne strani ali trgovine uredimo obvestilo o piškotkih in privolitev, pri vzdrževanju pa tehnične nastavitve piškotkov in zasebnosti. Vsebino politike zasebnosti določite vi, ker opisuje, kako vaše podjetje obdeluje podatke.
Pogosta vprašanja
Vprašajte nasKaj mora spletna stran urediti po GDPR?
Privolitev za piškotke, ki niso nujni, jasno politiko zasebnosti, zbiranje samo tistih podatkov, ki jih res potrebujete, in možnost izbrisa. Obrazec, ki zbira e-pošto, mora povedati, za kaj jo boste uporabili.
Ali potrebujem obvestilo o piškotkih?
Če stran nastavlja piškotke za analitiko ali oglaševanje, da. Nujni piškotki, brez katerih stran ne dela, privolitve ne potrebujejo, a jih je treba v politiki našteti.
Kaj mora biti v politiki zasebnosti?
Kdo je upravljavec, katere podatke zbirate, zakaj, kako dolgo jih hranite, komu jih posredujete in kako lahko obiskovalec zahteva izbris. Napisano v jeziku, ki ga razume nepravnik.



