Iskalniki imajo dve primarni funkciji:
- iskanje oziroma indeksiranje ter
- zagotavljanje relevantnih zadetkov.
Predstavljajmo si svetovni splet kot železniško omrežje z veliko postajami v nekem velemestu.
Vsaka postaja je unikaten dokument (ponavadi je to spletna stran, včasih pa tudi PDF, JPG ali kakšna druga datoteka). Spletni brskalniki potrebujejo način da preiščejo celotno mesto in najdejo vse postaje ki so tekom poti, nato pa zagotovijo najugodnejšo možno pot – link. S pomočjo optimizacije za iskalnike spletnim stranem pomagamo, da so visoko pozicionarne na izzbrane ključne besede.
Preko linkov lahko avtomatizirani roboti specializirani za iskanje, imenovani “crawlers,” ali “spiders” dosegajo milijarde med seboj povezanih dokumentov.
Ko so strani enkrat najdene je naslednja stopnja dešifriranje njihovih kod in shranjevanje izbranih delcev v zelo velike trde diske, da bodo pri roki, ko bo potrbno odgovoriti na poizvedbo. S tem je omogočeno iskanje milijonov strani v manj kot sekundi.
Ta gromozanska skladišča podatkov vsebujejo na tisoče strojev, ki procesirajo zelo velike količine informacij. Kakor koli, ko potrebujemo določene informacije, jih iskalniki za nas izbraskajo takoj – že 1 do 2 sekundi zamika bi lahko povzročili nezadovoljstvo, zato pa morajo brskalniki trdo delati da nam omogočijo zadetke kakor hitro je mogoče.
Iskalniki so dandanes odgovor na vse. Ko iščemo nekaj po spletu, potrebujemo spletne brskalnike, da nas seznanijo z zadetki. Dober brskalnik mora izpolnjevati dva pogoja:
- relavantni zadetki
- uporabni zadetki
Tako relavantnost kot uporabnost vplivata na pozicijo zadetka, vse to pa je stvar optimizacije internet strani.
Za iskalnik pomeni ustreznost zadetka več kot le enostavno navajanje strani s pravilnimi besedami. Tekom časa je ustreznost zadetka postajala vedno bolj pomembna, zato so inženirji oblikovali boljše načine iskanja uporabnih zadetkov, da bi zadovoljili potrebe vsakdanjih uporabnikov spleta.
Kako iskalniki določajo pomembnost zadetkov?
Trenutno, večina iskalnikov interpretira pomombnost kot popularnost – bolj kot je stran popularna, bolj so podatki, ki jih vsebuje pomembni. Ta metoda se je v praksi dokazala kot ena izmed najuspešnejših.
Popularnost in relavantnost nista določena manualno. Ravno nasprotno, iskalnik s pomočjo matematičnih enačb – algoritmov – sortira plevel od pšenice.
Ti algoritmi so po navadi sestavljeni iz več sto komponent. SEO (Search engine optimisation) strokovnjaki jim pravimo “uvrstitveni faktorji”, le ti pa so krivci da so nekatere strani na prvi ter druge na drugi strani iskanih rezultatov.
