Preskoči na vsebino

Domov›Blog›Dostopnost

Ureditev strani po zakonu o Dostopnosti spletišč

10 min branja posodobljeno

Ikone za dostopnost na modrem ozadju, med njimi prečrtano oko, uho in invalidski voziček
Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA) od leta 2019 zavezuje javni sektor: državne organe, občine, javne zavode, fakultete in zdravstvo. Primer javnega zavoda s stranjo, urejeno po WCAG, je Lekarne Ptuj. Od 28. junija 2025 za spletne trgovine, banke, potniški prevoz, e-knjige in elektronske komunikacije velja še Zakon o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (ZDPSI). Oba se sklicujeta na standard EN 301 549, ta pa na smernice WCAG na ravni AA. Spodaj so zahteve WCAG po štirih načelih in kaj mora imeti izjava o dostopnosti.

1. WCAG 2.1: Glavne zahteve na ravni AA

Uskladitev spletne strani s Smernicami za dostopnost spletnih vsebin (WCAG) 2.1 na ravni AA pomeni, da mora spletna stran izpolnjevati določene zahteve, ki zagotavljajo, da so vsebine dostopne čim širšemu krogu uporabnikov, vključno z osebami z različnimi oblikami oviranosti. WCAG 2.1 je niz mednarodnih smernic, ki jih je razvila pobuda za spletno dostopnost (WAI) v okviru konzorcija W3C.

Ureditev zaznavnosti spletne strani (Perceivable)

Zaznavnost se nanaša na to, da morajo uporabniki biti sposobni zaznati informacije in uporabniški vmesnik na spletnem mestu. To pomeni, da vsebine ne smejo biti “nevidne” za vse njihove čute, ki jih uporabnik uporablja. Ključne komponente zaznavnosti so:

Besedilne alternative (alt besedila)

Vsaka nebesedilna vsebina (kot so slike, infografike, diagrami) mora imeti ustrezno besedilno alternativo, ki zagotavlja enako informacijo ali funkcijo.

Večpredstavnostne vsebine

  • Avdio in video vsebine morajo imeti alternativne oblike.
  • Podnapisi za vse govorne dele v videih.
  • Avdio opisi za pomembne vizualne informacije v video vsebinah.
  • Transkripti za avdio posnetke.

Prilagodljivo oblikovanje (Responsive Design)

  • Vsebina mora biti dostopna in funkcionalna na različnih napravah in zaslonih.
  • Omogočiti je potrebno povečanje besedila do 200 % brez izgube vsebine ali funkcionalnosti.

Barvni kontrast

  • Zadosten kontrast med besedilom in ozadjem, da je besedilo lahko berljivo.
  • Na ravni AA je zahtevan kontrast najmanj 4,5 : 1 za običajno besedilo in 3 : 1 za veliko besedilo (WCAG 1.4.3).

Ločevanje vsebine od ozadja

  • Zagotoviti jasen vizualni razloček med vsebino in ozadjem, da je vsebina lahko razpoznavna.
  • Ne uporabljajte samo barve za prenos informacij (npr. rdeče za napake), temveč dodajte tudi besedilo ali ikone.

Hierarhija vsebine

  • Uporaba naslovov (H1, H2, H3, …) za strukturiranje vsebine.
  • Naslovi naj bodo smiselni in sledijo logičnemu zaporedju.

Razločna pisava

  • Uporaba pisav, ki so berljive in enostavne za razumevanje.
  • Izogibajte se preveč okrasnim ali zapletenim pisavam.

Prilagodljive slike in multimedija

Zagotovite, da slike in multimedijske vsebine ne presegajo zaslona in se pravilno prilagodijo različnim velikostim zaslonov.

Vrstni red vsebine

Poskrbite, da je vrstni red vsebine logičen in linearen, tudi ko je stran povezana z različnimi tehnologijami za dostopnost (npr. bralniki zaslona).

Ureditev Operabilnosti spletne strani (Operable)

Operabilnost se nanaša na to, da morajo biti uporabniki sposobni upravljati spletno mesto in vse njegove funkcije. Vsi interaktivni elementi morajo biti dostopni in uporabni z različnimi vnosnimi napravami, kot so tipkovnice, miške, zasloni na dotik in pomočniki za osebe z oviranostmi. Sem spadajo:

Dostopnost preko tipkovnice

  • Vse funkcionalnosti spletne strani morajo biti dostopne z uporabo tipkovnice. To vključuje navigacijo, vnos podatkov, aktiviranje gumbov in povezav.
  • Poskrbite, da ni pasti za tipkovnico, kjer bi uporabniki ostali ujeti v določenem delu strani.

Časovne omejitve

  • Uporabnikom je treba omogočiti dovolj časa za izvedbo nalog.
  • Če so časovne omejitve nujne, mora biti na voljo možnost podaljšanja ali odstranitve omejitve.

Napadi epilepsije

  • Izogibajte se uporabi vsebin, ki lahko povzročijo epileptične napade, kot so utripajoče ali bliskajoče slike.
  • Utripanje naj ne presega frekvence 3 krat na sekundo.

Navigacija

  • Spletna mesta morajo imeti jasno in dosledno strukturo navigacije.
  • Uporaba oznak (ang. landmarks), kot so glavna navigacija, iskalnik, vsebina, za boljšo navigacijo z bralniki zaslona.
  • Zagotovite, da je navigacija logična in intuitivna.

Pomoč pri vnosu

  • Zagotoviti jasne oznake in navodila za vnosne polja obrazcev.
  • Samodejno zaznavanje in popravljanje napak pri vnosu (kjer je to mogoče).
  • Ponuditi povratne informacije v realnem času pri napačnem vnosu podatkov.

Navigacijski elementi

  • Uporabite navigacijske elemente, kot so “preskoči na vsebino” povezave, za olajšanje hitre navigacije do glavne vsebine.
  • Struktura strani naj bo predvidljiva in dosledna, tako da uporabniki vedo, kje najti določene elemente na različnih straneh spletnega mesta.

Povezave in gumbi

  • Povezave in gumbi naj bodo dovolj veliki, da jih je mogoče enostavno klikniti.
  • Poskrbite, da so vse povezave in gumbi jasno označeni in opremljeni z besedilom, ki opisuje njihovo funkcijo.

Ureditev Razumljivost na spletni strani (Understandable)

Razumljivost se nanaša na to, da morajo biti vsebine na spletni strani enostavne za branje in razumevanje, vmesniki pa predvidljivi in intuitivni za uporabo. To zagotavlja, da lahko vsi uporabniki, vključno z osebami z različnimi oblikami oviranosti, učinkovito uporabljajo spletno mesto. Sem spadajo:

Berljivost vsebine

  • Jezik strani (WCAG 3.1.1): Vsebina mora biti zapisana v jeziku, ki ga uporabniki zlahka razumejo. Zagotoviti je treba oznako jezika na strani.
  • Bralni nivo (WCAG 3.1.5, raven AAA, zakon je ne zahteva): preprost jezik priporočamo predvsem pri pomembnih informacijah.

Predvidljivost

  • Dosledna navigacija (WCAG 3.2.3): Navigacijski elementi naj bodo dosledni na vseh straneh spletnega mesta. Primer: Če imate meni na vrhu strani, naj bo vedno na istem mestu na vseh straneh.
  • Doslednost v obnašanju (WCAG 3.2.4): Elementi, ki se ponavljajo, kot so obrazci ali gumbi, morajo delovati na enak način na vseh straneh. Primer: Gumb “Pošlji” naj vedno izgleda in deluje enako na vseh obrazcih.

Pomoč pri vnosu podatkov

  • Oznake in navodila (WCAG 3.3.2): Vnosna polja obrazcev morajo imeti jasne oznake in navodila.
  • Prepoznavanje napak (WCAG 3.3.1): Zagotovite jasno označevanje napak pri vnosu podatkov in ponudite popravke. Primer: Če uporabnik vnese neveljaven e-naslov, naj se prikaže sporočilo, kot je “Prosimo, vnesite veljaven e-naslov”.
  • Predlogi za popravke (WCAG 3.3.3): Ponudite predloge za popravke napak. Primer: Če je uporabnik pozabil izpolniti polje, naj se prikaže sporočilo, kot je “To polje je obvezno”.
  • Preprečevanje napak (WCAG 3.3.4): Kjer je to mogoče, zmanjšajte možnost napak pri vnosu podatkov. Primer: Uporaba spustnih menijev namesto prostega vnosa besedila, kjer je to mogoče (npr. izbira datuma).

Urejanje Robustnosti spletne strani (Robust)

Robustnost se nanaša na to, da morajo biti vsebine in funkcionalnosti spletnega mesta dovolj odporne, da jih lahko različni uporabniški agenti (kot so brskalniki, bralniki zaslona in druge podporne tehnologije) zanesljivo interpretirajo. To zagotavlja, da spletno mesto ostane dostopno tudi ob spremembah tehnologije. Sem spadajo:

Združljivost z različnimi tehnologijami

  • Razčlenjevanje kode (WCAG 4.1.1): merilo je v WCAG 2.2 odstranjeno, ker brskalniki napake v kodi popravijo sami. Veljavna koda HTML ostaja dobra praksa, ni pa več samostojna zahteva.
  • Združljivost z uporabniškimi agenti (WCAG 4.1.2): Vsi uporabniški vmesniki in elementi morajo delovati pravilno z različnimi pripomočki za dostopnost, kot so bralniki zaslona. Primer: Pravilna uporaba semantičnih HTML elementov in ARIA oznak.

Validnost kode

  • Validna HTML koda: Uporaba veljavne HTML kode za zagotovitev, da brskalniki pravilno interpretirajo in prikazujejo vsebine. Primer: Preverjanje kode z orodjem za validacijo HTML (npr. W3C Markup Validation Service).
  • Uporaba ARIA oznak: WAI-ARIA (Web Accessibility Initiative – Accessible Rich Internet Applications) je nabor oznak, ki izboljšujejo dostopnost dinamičnih vsebin in uporabniških vmesnikov. Primer: Uporaba oznak, kot so role, aria-label, aria-labelledby.

Napake in sporočila

  • Pravilno ravnanje z napakami: Zagotoviti je treba pravilno ravnanje z napakami v kodi, da se preprečijo težave pri dostopnosti. Primer: Prikaz ustreznih sporočil o napakah, če pride do težave pri nalaganju vsebine.
Meni za dostopnost na spletni strani Oftamed z možnostmi za pisavo in kontrast

2. Funkcionalnosti pomembne za dostopnost spletišča

Prilagodljive možnosti prikaza

Uporabnikom je treba omogočiti prilagoditev prikaza spletne strani, da se prilagodi njihovim potrebam in preferencam. To vključuje:

  • Velikost pisave: besedilo se mora dati v brskalniku povečati do 200 % brez izgube vsebine (WCAG 1.4.4), pri širini 320 slikovnih pik pa brati brez vodoravnega drsenja (WCAG 1.4.10). Gumb za povečavo na strani tega ne nadomesti.
  • Kontrast: zadosten mora biti že v zasnovi strani, najmanj 4,5 : 1 za običajno besedilo (WCAG 1.4.3). Stikalo za visok kontrast ga ne nadomesti.
  • Barvna shema: WCAG je ne zahteva. Zahteva pa, da informacija ni podana samo z barvo (WCAG 1.4.1).

Alternativna besedila


Vsaka slika, grafika in multimedijska vsebina mora imeti besedilni opis, ki omogoča razumevanje vsebine in funkcije teh elementov brez vizualnega pregleda. Alternativna besedila so pomembna za uporabnike, ki uporabljajo bralnike zaslona, saj omogočajo razumevanje slike ali grafike. To vključuje:

Opisno besedilo

Besedilni opis mora biti natančen in jasen, da pravilno posreduje vsebino in namen slike ali grafike.

V kolikor uporabljate več metod za opis slike ali povezave (alt, title, aria-label…) je prednostna obravnava določena tako:

  • aria-labelledby
  • aria-label
  • alt
  • title

V primeru da se uporabljata dva ali več atributov ima prednost tisti, ki je višje na lestvici. Pri slikah se priporoča uporaba alt kot prednostna metoda opisa slike. Paziti je potrebno na podvajanje atributov alt in title, saj s tem zmedemo uporabnike bralnikov, saj vsebino podvajamo.

Navigacija s tipkovnico

Vse funkcionalnosti spletnega mesta morajo biti dostopne preko tipkovnice. To pomeni, da uporabniki lahko:

  • Navigirajo med elementi: Uporabniki morajo biti sposobni preklapljati med različnimi deli strani in elementi v uporabniškem vmesniku brez potrebe po uporabi miške.
  • Interakcija z elementi: Vse interaktivne funkcionalnosti, kot so gumbi, povezave in obrazci, morajo biti dostopni in uporabljeni s pomočjo tipkovnice.

Besedilne verzije dokumentov

Dokumenti, kot so PDF datoteke, morajo biti na voljo v dostopnih besedilnih različicah. To vključuje:

  • Dostopne besedilne različice: Dokumenti morajo biti prilagojeni tako, da jih je mogoče prebrati in razumeti z uporabo bralnikov zaslona ali drugih tehnologij za dostopnost.
  • Zagotovitev dostopnosti: To pomeni, da morajo biti dokumenti strukturirani na način, ki omogoča pravilno razumevanje vsebine, kot so oznake, naslovi in druge pomembne informacije, ki pripomorejo k razumevanju dokumenta brez vizualnega pregleda.

Te funkcionalnosti za dostopnost pomagajo zagotoviti, da je spletno mesto vključujoče in dostopno širokemu spektru uporabnikov, vključno z osebami z različnimi oblikami oviranosti.

3. Izjava o dostopnosti spletišča

Spletna stran mora vsebovati javno dostopno izjavo o dostopnosti, ki vključuje:

  • Pregled skladnosti spletišča z zahtevami ZDSMA.
  • Navedbo vseh delov spletišča, ki niso dostopni, ter razloge za to.
  • Kontaktne podatke za prijavo morebitnih težav z dostopnostjo.
  • Informacije o mehanizmu za izvrševanje, kjer lahko uporabniki sprožijo pritožbo.

Navodila za pripravo Izjave o dostopnosti spletišč

4. Redno testiranje in vzdrževanje strani

  • Testiranje dostopnosti: Redno izvajanje testov dostopnosti z različnimi orodji in uporabniki z oviranostmi.
  • Izobraževanje in usposabljanje: Zagotavljanje, da so razvijalci in oblikovalci spletnih mest usposobljeni za ustvarjanje dostopnih vsebin.
  • Vzdrževanje: Redno posodabljanje vsebin in funkcionalnosti za zagotavljanje skladnosti z zakonodajo.

5. Povratne informacije uporabnikov

  • Obrazci za povratne informacije: Na spletni strani mora biti omogočen enostaven način za podajanje povratnih informacij o dostopnosti (npr. obrazec, kontaktni e-naslov).
  • Obravnava pritožb: Vzpostavljen mora biti učinkovit mehanizem za obravnavanje pritožb in odpravo težav, ki jih uporabniki prijavijo.

6. Koristne povezave

7. Ostale pomembne stvari po zakonu o Dostopnosti

  • Spremljanje in poročanje: skladnost spletišč javnega sektorja spremlja pristojno ministrstvo in o njej poroča Evropski komisiji (11. člen ZDSMA). Zavezanec mora izjavo o dostopnosti posodobiti najmanj enkrat letno.
  • Izjeme in prilagoditve: Nekatere vsebine so lahko izvzete iz zahtev glede dostopnosti, kot so dokumenti, ki niso več v aktivni uporabi, ali vsebine, ki so na spletišče dodane pred določenim datumom.
  • Tehnična podpora in svetovanje: Uvedeni so mehanizmi tehnične podpore in svetovanja za pomoč pri izpolnjevanju zahtev zakona.

8. Zaključek

Skladnost z zakonom se ne doseže z enim popravkom. Stran mora biti skladna ob predaji, izjava o dostopnosti posodobljena najmanj enkrat letno, uredniki pa morajo vedeti, na kaj paziti pri vsaki objavi.

Pogosta vprašanja

Vprašajte nas
Za koga velja zakon o dostopnosti spletišč?

Za državne organe, občine, javne zavode, šole, fakultete, zdravstvo in vse, ki opravljajo javno službo. Od 28. junija 2025 velja po drugem zakonu, ZDPSI, tudi za ponudnike nekaterih storitev za potrošnike.

Kakšna je globa, če stran ni dostopna?

Pri javnem sektorju 13. člen ZDSMA določa globo od 200 do 2.000 evrov, in sicer za odgovorno osebo v organu, ne za organ sam. Pri spletnih trgovinah 40. člen ZDPSI določa od 500 do 5.000 evrov za pravno osebo in do 10.000 evrov za srednjo ali veliko družbo.

Kateri standard moramo izpolniti?

Zakon se sklicuje na standard EN 301 549. Pravno veljavna različica V3.2.1 zahteva WCAG 2.1 na ravni AA. Nova različica V4.1.1 (ETSI, september 2026) prevzema WCAG 2.2 in bo veljala, ko jo Evropska komisija objavi v Uradnem listu EU. Stran, urejena po WCAG 2.2, izpolni obe.

Kaj se zgodi, ko vsebino urejamo naprej?

Skladnost razpade, če uredniki ne vedo, na kaj paziti — vsaka nova slika brez opisa je nova napaka. Zato je šolanje urednikov del uskladitve, ne dodatek.

Imate vprašanje o tem?

Povejte, kje se pri vas zatakne.

Pogovor je brezplačen in ni zavezujoč. Če se izkaže, da vam ne moremo pomagati, to povemo naravnost.

Pošljite povpraševanje

Vprašanje
je zastonj.

Pošljite povpraševanje Odgovorimo v enem delovnem dnevu